Naš občutek identitete je jedro vsega, kar počnemo, in vsega, kar smo. Zdrav duh mora biti jasen in prepričan, 'kdo smo'. Zamisel o 'identiteti' močno črpa iz naše zemlje in geografije, kulture in civilizacije ter zgodovine. Zdrav 'ponos' na naše dosežke in uspehe, saj družba veliko prispeva k oblikovanju naše osebnosti kot močne, samozavestne osebe, ki se počuti udobno v svojem ali neposrednem okolju. Te osebnostne lastnosti so pogoste med v prihodnost usmerjenimi uspešnimi ljudmi. „Indija“ je nacionalna identiteta vseh in samo Indija bi morala biti vir navdiha in ponosa za vse Indijce. Identitete in nacionalističnega ponosa nikakor ni treba iskati drugam.
”….Indijo sem izbral zaradi edinstvenosti njene raznolikosti, je kultura, je bogastvo, je dediščina, je globina, je civilizacija, je ljubezen drug do drugega, toplina. ki jih nisem našel nikjer drugje na svetu,…., prišel sem do zaključka, da je duša Indije tako lepa, da je tu želim imeti svojo identiteto,…«
– Adnan Sami
Identiteta pomeni, kako se definiramo, kdo mislimo, da smo. To samorazumevanje nam daje občutek smeri ali smisla našega življenja in igra zelo pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebnosti s pomočjo samozavesti, ki je potrebna, da postanemo močni posamezniki. Zavedanje svoje identitete nam daje občutek gotovosti in nam daje udobje. Pomaga nam pri umeščanju ali pozicioniranju v svetu. Ponavadi se razumemo glede na našo kulturo in civilizacijo, zgodovino, jezik, zemljo in geografijo ter smo kot družba zdravo ponosni na dosežke in uspehe. Ti viri identitete so v sodobnem svetu precej dinamični. Na primer, do devetnajstega stoletja sta bila Ramayan in Mahabharata lahko glavna vira naše 'pripovedi identitete', ki sta nam dajala pomene in vrednote za življenje. Toda Indija se je v zadnjih 100 letih zelo spremenila. Kot narod imajo Indijci številne nove dosežke, s katerimi se lahko identificirajo in so nanje ponosni.
Indija se je v nedavni preteklosti razmeroma dobro odrezala – boj za svobodo in nacionalna gibanja, ustavni razvoj, stabilna uspešno delujoča demokracija, ki temelji na univerzalnih vrednotah in vladavini prava, gospodarska rast, napredek v znanosti in tehnologiji, živahna in uspešna čezmorska diaspora. Indijanec potrebuje oživljeno identiteto, nabor zgodb o uspehu, na katere bi lahko bil navaden Indijanec ponosen, in se odvrnejo od kulture sramu kolonialne dobe ….. nova indijska pripoved za samospoštovanje in ponos. Tukaj je prikazan trenutni ponovni vzpon nacionalizma v Indiji sedem desetletij po neodvisnosti. Trenutno nacionalistično čustveno hrepenenje po Veliki Indiji se te dni izraža v različnih oblikah, najbolj trenutno v obliki podpore CAA-NRC.
Ker je Indija raznolika država, je bila skozi zgodovino zelo ustrežljiva in strpna do drugih ver. Kdor koli je prišel v Indijo v preteklosti, se je asimiliral v indijsko življenje in kulturo. Boj za svobodo in nacionalistično gibanje proti britanski vladavini ter usklajena prizadevanja nacionalističnih voditeljev boja za svobodo so Indijce čustveno združili in pomagali dvigniti že obstoječi »indijski nacionalizem, ki temelji na kulturi in civilizaciji« na nove višine. Imelo pa je tudi drugo stran – dober del muslimanov se s tem ni mogel povezati. Njihova pripoved o 'enotnosti med muslimani', ki temelji na veri in torej 'teorija dveh narodov', je na koncu pripeljala do nastanka islamskega Pakistana na indijskih tleh. To je pustilo globoko brazgotino v glavah ljudi in zdi se, da se nobena skupina še ni rešila in rešila tega. Indijski muslimani, ki so vladali Indiji približno osemsto let in uspeli ustvariti Pakistan, so bili na koncu razdeljeni v tri države. Dvoumnost primarne identitete med muslimani v kombinaciji z občutkom negotovosti je povzročila delno čustveno izolacijo. Tudi po osamosvojitvi konsolidacija indijskega nacionalizma ni bila lahka. Soočala se je z več izzivi, vključno z regionalizmom, komunalizmom, kastizmom, naksalizmom itd. Poleg usklajenih organiziranih prizadevanj so šport, zlasti kriket, bollywoodski filmi in pesmi, pomembno prispevali k utrjevanju indijskega nacionalizma, vendar je premagovanje prelomnic v družbi še vedno nujno.
Ne glede na preteklo čustveno prtljago in breme zgodovine med hindujci, primere, kot je gostovanje pakistanskih zastav v Kašmirju, proslavljanje poraza Indije na tekmah kriketa v nekaterih delih države, ali primere grožnje državljanske vojne ali slogane, kot je "la illah ila..." nekaterih radikalnih muslimanskih elementov med nedavnimi protesti CAA-NRC, ne le ustvarja in ohranja dvoumnost identitete med muslimani, zlasti med mladimi, kar posledično preprečuje muslimanom, da bi se vključili v indijski mainstream, ampak tudi oddaljuje večinsko prebivalstvo od njih. Ta trend ima v Indiji dolgo zgodovino. Nagnjeni ste k temu, da vidite civilizacijski spopad v smislu "na ozemlju temelječega indijskega nacionalizma" proti "nacionalizmu, ki temelji na islamski ideologiji", ko nekateri muslimani pogledajo onkraj Indije proti Arabcem in Perziji ter iščejo zgodbe o identiteti in nacionalnem ponosu. To ne pomaga pri postavljanju zdravih socialno-psiholoških temeljev za ustvarjanje in utrjevanje »indijanske identitete«, zato dvoumnost in spopad nacionalističnih čustev. Posledično imate le malo ljudi, kot je Sarjeel Imam, ki, kot kaže, sploh ni ponosen na svojo indijsko pripadnost. Namesto tega se zdi, da ga je tako zelo sram, da je Indijec, da želi uničiti Indijo in vzpostaviti islamsko državo. Že en sam tak primer ima strašne posledice na razum in čustva večinskega prebivalstva. Pomagajo tudi komentarji slabo obveščenih bollywoodskih zvezdnikov, kot je Saif Ali, ki naj bi dejal, da "ideja Indije" ni obstajala pred britansko vladavino.
Indija se mora soočiti z več vprašanji, vključno z revščino in blaginjo njenih ljudi, zlasti marginaliziranih šibkejših delov. Enako pomembno je ukvarjanje z različnimi centrifugalnimi silami in čustveno vključevanje Indijancev skozi pripoved o 'veliki Indiji' (nekaj podobnega 'ameriški izjemnosti'). Ključno je vcepljanje 'indijanske identitete' na ravni primarne socializacije. Tu postane vloga muslimanskega posebej izobraženega sloja zelo pomembna.
Kako bi lahko prispevali indijski muslimani? In zakaj bi morali?
Naše srce in um, tj. naš občutek identitete' je jedro vsega, kar počnemo, in vsega, kar smo. Zdrav duh mora biti jasen in prepričan, 'kdo smo'. Naša ideja o 'identiteti' v veliki meri črpa iz naše zemlje in geografije, kulture in civilizacije ter zgodovine. Zdrav 'ponos' na naše dosežke in uspehe, saj družba veliko prispeva k oblikovanju naše osebnosti kot močne, samozavestne osebe, ki se počuti udobno v svojem ali neposrednem okolju. Te osebnostne lastnosti so pogoste med v prihodnost usmerjenimi uspešnimi ljudmi. „Indija“ je nacionalna identiteta vseh in samo Indija bi morala biti vir navdiha in ponosa za vse Indijce. Identitete in nacionalističnega ponosa nikakor ni treba iskati drugam. Indonezija je uspešen primer in vreden obravnave in posnemanja; 99 % Indonezijcev je privržencev sunitskega islama, vendar so na njihovo zgodovino in kulturne tradicije ter običaje močno vplivale številne vere, vključno s hinduizmom in budizmom. Okoli tega so skovali svojo 'identiteto' in so zdravo ponosni na svojo kulturo.
Eden razburljivih dogodkov med protesti CAA je bila uporaba indijskih nacionalnih simbolov (kot so trobojnica državne zastave, himna in ustava) s strani protestnikov. Že sam pogled na to je marsikomu omehčal srca.
Mnogi postavljajo pod vprašaj nagrado Padma Shri Adnanu Samiju in Ramzanu Khanu, imenovanemu Munna Master (oče Ferozeja, ki je bil pred kratkim imenovan za profesorja sanskrta na BHU) za njune prispevke, vendar ju vidim kot prispevata in razširjata idejo o »veliki Indiji« skozi svoja življenja – medtem ko je Adnan svetu oznanjal, da je Indija dovolj velika, da je njegova primarna identiteta, se zdi, da Ramzan ponazarja, da je starodavno indijsko kulturo in tradicijo vredno vsrkati in po njih živeti (tako zelo, da je svojega sina pripravil do tega, da je postal profesor starodavne Indije jezik sanskrt) in nikomur ni treba gledati dlje od Indije v iskanju ponosa in vzornika zase in za svojo prihajajočo generacijo.
***
Avtor: Umesh Prasad
Avtor je diplomant London School of Economics in nekdanji akademik iz Združenega kraljestva.
Stališča in mnenja, izražena na tem spletnem mestu, so izključno avtorjev(-ov) in drugih sodelavcev(-ov), če obstajajo.
