Mantra, glasba, transcendenca, božanskost in človeški možgani

Verjame se, da je glasba božji dar in verjetno je zato vsa človeška bitja skozi zgodovino v življenju vplivala na glasbo. Ta članek raziskuje pomen besede AUM ali mantre v indijski kulturi, ki je temelj klasične glasbe. Avtorica nadalje preučuje vlogo glasbe pri doseganju stanja transcendence in vpliv glasbe na naše življenje.

Glasba je temeljna lastnost človeške vrste. Skoraj vsaka znana družba je skozi zgodovino imela neko obliko glasbe, od najbolj primitivne do najnaprednejše. V najzgodnejšem civilizacije ljudje so že igrali tako zapletene instrumente, kot so koščene piščali, čeljustne harfe in tolkala (Weinberger, 2004).

Ne glede na to, ali pojemo uglašeno ali ne, vsi pojemo in brenkamo; v ritmu ali ne, ploskamo in se gugamo; v koraku ali ne, vsi plešemo. Ni lahko najti nekoga, ki ne čuti te povezanosti z glasbo. Glasba ima tudi potencial, da vzbudi vesele in čustvene občutke ter lahko spremeni razpoloženje posameznika. Dojenčki se začnejo odzivati ​​na glasbo, ko so še v maternici. Pri starosti 4 mesecev bodo disonantne note na koncu melodije povzročile, da se bodo zvijali in obrnili stran. Če jim je melodija všeč, bodo lahko kokodakali (Cromie, 2001). Že zelo zgodaj se ta veščina razvija ob glasbi kultura v kateri se vzgaja otrok. Vsaka kultura ima svoje instrumente, ki se uporabljajo za glasbo, in način, kako jih ljudje uporabljajo, način, kako ljudje pojejo, kako ljudje zvenijo in celo način, kako slišijo in razumejo zvoke.

Ta raziskovalna študija preučuje izvor in pomen mantre OM, ki je znana tudi kot sveti zvok, z raziskovanjem starodavnih indijskih vedskih besedil. Študija opisuje tudi, kako so indijski rišiji (učenjaki) v osmem stoletju v Tibet prinesli tantrični budizem, ki je vključeval OM kot del številnih manter.

Študija nadalje analizira, zakaj indijska teološka in metafizična besedila dajejo tako velik poudarek svetemu zvoku OM, in preučuje, kako in zakaj je sveti zvok OM postal osnova indijske verske sangite in klasične glasbe.

Študija nadalje raziskuje povezavo med glasbo, transcendenco, božanskostjo in človeškimi možgani, da bi razumeli, ali imamo vsi to vgrajeno biološko vezje, ki je aktivno le pri tistih, ki vadijo, ali pa gre za biološko nesrečo.

Osebne izkušnje in motivacija za študij

Tako kot milijarde ljudi tudi jaz nisem šolan pevec, vendar rad poslušam glasbo. Nisem mogel peti do aprila 2017, ko so mi na družinskem srečanju dali karaoke.

Tisti večer sem med podpisovanjem čutil, da zvok ali besede gladko tečejo skozi moje grlo, čeprav včasih ne v ritmu. Nisem mogel verjeti, a bil sem vesel. Naslednji teden sem kupil aparat za karaoke in od takrat pojem, kadar imam čas.

Razumem, da so bile spremembe v mojem grlu posledica aktivacije energije v telesu, ko sem si povrnil zdravje s hojo po gozdu. Da bi to razumeli, preberite moj članek »Raziskovanje potenciala človeškega telesa in možganov za sinhronizacijo z zemeljsko elektromagnetno resonanco in Schumannovo resonanco«, objavljen v International Journal of Hinduizem & filozofija (Bist, 2019). Prispevek je na voljo tudi na http://bgrfuk.org/.

Glavni cilj pisanja tega prispevka je ozavestiti bralce o potencialu človeškega telesa in možganov ter vlogi, ki jo ima glasba pri spreminjanju naših možganov in telesa, kar lahko izboljša kakovost našega življenja. Zdi se mi, da so se starodavni učenjaki v Indiji dobro zavedali tega pojava.

Mantra – starodavna indijska perspektiva

A mantra (Sanskrt – मन्त्र) je sveti ali duhovni zvok, zlog, beseda ali fonem ali skupina besed v sanskrtu, za katere se verjame, da praktikantom dajejo psihološke ali duhovne moči. Prvotna uporaba mantre se pojavlja v najstarejši literaturi arijskih ali indoirancev kot mantra v sanskrtu (Vede) ali kot mantra v stari perzijščini (Avesta). Najzgodnejše mantre, sestavljene v vedskem sanskrtu v Indiji, so stare vsaj 5000 let.

V hinduizmu so mantre jezikovna enota, sestavljena iz zloga, besede ali niza zlogov ali besed v sanskrtu, ki deluje kot transformativni instrument misli, govora ali dejanja, zlasti ko se izgovori med ritualom. Mantre so bile uporabljene v religiozno in polverske funkcije, ki jih izvajajo ljudje, ki sledijo hindujski tradiciji. V hindujski tradiciji se mantre uporabljajo za več namenov, kot so slavljenje božanstev, zahvaljevanje božanstvom, priklic prisotnosti duha, priklic mitske pripovedi, postavitev božanstva, otvoritev templja, posvetitev svetega svetišča, izvajanje prehoda v življenjski fazi, in neposredno darovanje prednikom (Beck, 2009).

Menijo, da brez mantre ni mogoče dokončati nobene duhovne prakse v hinduizmu. Brez mantre ni žrtvovanja in brez OM ni mantre.

OM - Mantra

OM je starodavna mantra, ki zavzema primarno mesto v indijskih mitoloških, obrednih in glasbenih besedilih ter ohranja vidno vlogo v hinduizmu, zlasti v predanosti. Zlog OM je znan tudi kot AUM. Na YouTubu je na voljo več videoposnetkov o pravilni izgovorjavi OM.

V hindujski tradiciji naj bi zvok OM vseboval celotno vesolje. Je prvi zvok od začetka časa, zajema pa tudi sedanjost in prihodnost. Stari učenjaki so verjeli, da vse v vesolju utripa in vibrira (Dudeja, 2017), nič ne miruje.

Po mnenju tantričnega učenjaka Andrea Padouxa (1981: 357) sta "kozmični proces in človeški proces besede, zvoka ali govora vzporedna in homologna". Zanimivo je, da so astrofiziki zdaj zaznali odmeve velikega poka, ki se je zgodil na začetku časa. In ta zvok, ki so ga zaznali, je brneč, zelo podoben zvoku OM.

Beseda OM pri petju vibrira s frekvenco 136.1 Hz, kar je enaka frekvenci nihanja, ki jo najdemo v vsem v naravi. Zanimivo je, da je to tudi frekvenca 32. oktave zemeljskega leta. Verjamem, da je zato za OM rečeno, da je izvirni, prvobitni ton vesolja, z drugimi besedami, izvirni zvok stvarjenja. Spodnja tabela prikazuje ilustracijo.

Časovno obdobje (T) ene rotacije zemlje okoli sonca = 365.256 dni x 24 ur/dan x 60 min/h x 60 s/min = 31558118.4 s

Torej je frekvenca (f) zemeljskega leta = 1/T = 3.168757 x 10-8 Hz.

Če to pomnožimo z 32^nd oktavo, to je z 4294967296 (=232), dobimo = 136.1 Hz = frekvenca zvoka 'OM'.

[Povzeto po Dudeja, 2017]

Bralci bodo morda radi poslušali zvok OM na: https://www.planetware.de/audio/04-13610erdjahr.mp3

OM je uvod v najsvetejšo mantro vedske in hindujske religije, Gayatri mantro 'OM Bhur Bhuvah Svah ..., ki prosi za moč sonca, da osvetli moti (Beck, 1994).

[Prirejeno po: https://vedicfeed.com/gayatri-mantra-meaning-significance-and-benefits/]

Obstaja več študij (Sharma, 2011; Thomas in Shobini 2018; Dudeja, 2017), ki poudarjajo prednosti petja Gayatri Mantre. Zloge Gayatri Mantre izgovarjamo z uporabo različnih delov ust, kot so grlo (grlo), jezik, zobje, ustnice in koren jezika. Med govorom se živčna vlakna posameznih delov ust, iz katerih oddaja zvok, raztezajo do različnih delov telesa in pritiskajo na ustrezne žleze.

V telesu so različne velike, majhne, ​​vidne in nevidne žleze. Izgovarjanje različnih besed vpliva na različne žleze in s takšnim vplivom se stimulira energija teh žlez. Štiriindvajset črk v Gayatri-Mantri je povezanih s štiriindvajsetimi takšnimi žlezami v telesu, ki ob stimulaciji aktivirajo in prebudijo moči uma za pravično modrost (satva guna).

Mantra je torej nekakšen verbalni pripomoček ali formula za »mentalno ali možgansko« transformacijo. Mantra kot verbalna sredstva ustreza objektivni realnosti, kot so vizualni predmeti, le v obliki zvoka.

V hinduizmu obstajajo številne mantre; vendar se od vseh manter OM šteje za izvorno (Mula-Basis) mantro. To je najvišje in najčistejše, to je sam Brahman (Bog) v besedni obliki (Sabda Brahma). Znana je tudi kot mantra Purusha (Bog kot mantra), Pranava (mantra, ki podpira življenje) in Taraka (skrivnost), ki ima moč božanskosti in čiščenja vseh drugih verbalnih izrazov in besednih oblik. Zato je bilo pred kakršnim koli obrednim dejanjem potrebno intoniranje svetega zvoka v obliki mantre, da se vlije božanska moč in čistost.

Čeprav OM izvira iz hinduizma, ga najdemo tudi v budizmu, džainizmu, sikhizmu in več državah jugovzhodne Azije.

OM prežema tantrične budistične tradicije Tibeta in Japonske, kjer je znan kot Vajrayana oziroma Shingon. Indijski učenjak Padma Sambhava je v Tibet v osmem stoletju prinesel tantrični budizem, ki je vključeval OM kot del številnih manter in dharanijev ali dolgih invokacij različnih Bud in bodisatv (Beck, 1994).

Simbol (ॐ) je sestavljen iz treh zlogov, in sicer črk A, U, M, in, če je zapisan v sanskrtu, ima na vrhu polmesec. Menijo, da črka "A" simbolizira zavestno stanje, črka "U" stanje sanj in črka "M" stanje spanja uma brez sanj. Celoten simbol (ॐ) s polmesecem in piko je znan kot četrto stanje ali Turiya, ki združuje vsa tri stanja in jih presega. Poleg tega AUM predstavlja tudi tri čase, torej preteklost, sedanjost in prihodnost, medtem ko celoten simbol predstavlja Stvarnika, ki presega časovne omejitve (Kochhar, 2000).

Tri črke AUM predstavljajo tudi tri Gune ali lastnosti, ki so Sattva, Rajas in Tamas, pojasnjene v Bhagavat Giti. AUM prav tako predstavlja tako nemanifestirane (Nirguna) kot manifestirane (Sagun) vidike BOGA, zato se imenuje Pranava, kar pomeni, da OM prežema naše življenje in teče skozi prano ali dih (Bhaktivedanta, 1972).

Več Upanišad se nanaša na AUM kot na Atmana (dušo ali jaz v sebi) in Brahmana (končno resničnost, celoto vesolja, resnico, božansko, najvišji duh, kozmično načelo in znanje).

Mantra OM v vedskem obdobju – zgodovinski razvoj

Čeprav beseda OM ni neposredno omenjena v najzgodnejših hvalnicah Rigvede, se pojavlja v treh drugih Vedah in več upanišadah, povezanih z njimi. Vede so velika zbirka verskih besedil, ki izvirajo iz starodavne Indije in so bila sestavljena v sanskrtu med letoma 1500 pr. n. št. in 700 pr. n. št. in vsebujejo hvalnice, filozofijo in napotke o obrednih praksah.

Menijo, da je bila v zgodnjem vedskem obdobju zaradi svetosti, povezane z OM, beseda shranjena kot skrivnost in nikoli javno izrečena (Oldenberg, 1988). Beseda OM pa se prvič javno pojavi v Shukla (beli) Yajurvedi. Obstaja prepričanje, da je beseda lahko dodana pozneje, ker je OM posredno omenjen kot božanska kakovost (deva lakshna) v (5.2.8) verzu Tattiriya Samhita bele Yajurvede; ki imajo tri načine izražanja (tri-alikhita), izraz, ki je pogosto povezan z OM.

Glede izvora zloga OM obstaja več drugih pogledov. Na primer, Max Muller je predlagal, da je zlog OM morda izpeljan iz starodavne besede "Avam", ki se je v prazgodovini uporabljala v pomenu "to" za označevanje oddaljenih predmetov. Po drugi strani pa je po mnenju Swamija Sankaranande beseda morda izpeljana iz »Soma«, imena pomembnega božanstva, ki je pogosto omenjeno v Vedah in s katerim so povezani številni ezoterični rituali (Greety, 2015).

V hindujski tradiciji je OM še vedno povezan z vedskim žrtvovanjem in je zato temelj vsega hindujskega petja in glasbe. Pred vsakim obrednim dejanjem je potrebna intonacija svetega zvoka v obliki mantre.

Spodaj sta dve povezavi YouTube videoposnetkov vedskih pesmi:

1. Vedska recitacija različnih revizij Ved Indire Gandhi National Center for the Arts, New Delhi: na voljo na https://www.youtube.com/watch?v=2UvdbJyH9pA

2. Vedske pesmi Veda-Shakha Swadhyaya vedskih učenjakov iz Varanasija po svetovnih filmih na voljo na: https://www.youtube.com/watch?v=UyZoXG_Wi5U

Mantra OM v upanišadskih besedilih

Upanišade so sklepni del štirih Ved. Upanišade so bile napisane v Indiji med ok. 800 pr. n. št. in c. 500 pr. n. št., s čimer so stari skoraj 3000 let. Upanišade vsebujejo informacije o filozofskih načelih in konceptih hinduizma, vključno s karmo (pravilno dejanje), brahmanom (končna resničnost), atmanom (pravi jaz ali duša), mokšo (osvoboditev iz cikla reinkarnacije) in vedskimi doktrinami, ki pojasnjujejo samo- uresničitev skozi prakse joge in meditacije (Eshwaran, 2007).

Upanišade so predstavile pionirski zaključek, da mantra ali zvok OM pomeni Brahmana, Najvišjega Absoluta, pa tudi Atmana ali Višjega jaza v vseh bitjih. Ker se vesolje enači tudi z večnim Brahmanom, OM simbolizira vse stvarstvo. Vse Upanišade imajo osrednjo mantro 'OM Tat Sat' (OM je To, Resnica), ki kaže, da je OM najvišja metafizična resnica, ki ni več povezana z zunanjim ritualom. OM velja za globoko meditativno orodje za samouresničitev – uresničeno skozi »notranjo žrtvovanje« ali miselni ritual (Madhavananda, 1950; Krishnananda, 1984; Ollivelle, 1996).

Swami Chinmayananda in Gambhirananda v svojem prevodu več Upanišad poudarjata pomen mantre OM, na primer:

Mandukya Upanishada (1.1.1.) navaja, da je OM, svet, vse to. Jasna razlaga tega je (naslednja) – vse, kar je preteklost, sedanjost in prihodnost, je resnično OM. Tisto, kar je onkraj treh časovnih obdobij, je tudi v resnici OM (Chinmayananda, 2017).

Prašna Upanišada (5.2) navaja, da je O Satyakama, prav ta Brahman, znan kot Para [priznaj manj] Brahman in Apara [povezan z imeni in oblikami] Brahman le ta OM. Zato razsvetljeni spoznavalec doseže enega od obeh zgolj s tem enim sredstvom (Gambhirananda, 2010).

Chandogya Upanishada (1.1.1-2) navaja, da bi morali meditirati na zlog OM, Udgitha, ker pojemo Udgitho, ki se začne z OM (Gambhirananda, 2009).

Katha Upanišada (2.15—17) navaja, da je cilj, ki ga razglašajo vse Vede, ki ga razglašajo vse pokore in v želji po katerem vodijo življenje Brahmačarje, na kratko ti povem, da je OM. Ta zlog je Brahman, ta zlog je tudi najvišji. Ko poznaš ta zlog, kar hočeš, to dobiš. Ta podpora je najboljša, ta podpora je absolutna. Če poznamo to podporo, človeka častijo v svetu Brahme (Gambhirananda, 2010).

Mundaka Upanišada (2.2.6) navaja, da ob rojstvu v različnih oblikah ta jaz obstaja v umu, kjer so vsi živci združeni tako kot so napere združene na pestu kolesa voza. Na ta način meditirajte o tem sebi s pomočjo OM. Naj bo zate srečen konec, ker greš na drugo stran nevednosti (Gambhirananda, 2010).

Taittiriya Upanishad (1.8.1) navaja, da je treba razmišljati: OM je Brahman; vse to vesolje, zaznano in zamišljeno, je OM. Brahmana, ki nadaljuje z recitiranjem Vede z namenom "Naj dobim Brahmana", reče "OM." Zagotovo doseže Brahmana (Chinmayananda, 1974).

Vse Upanišade zagovarjajo, da mantra OM odpira pot do modrosti, da je Atman (Duša) del širše kategorije Brahmana (Univerzalne Duše ali Boga).

Mantra OM v tantričnih tradicijah

Tantra se je razvila kot najbolj izpopolnjena teološka in metafizična razlaga srednjeveškega obdobja v Indiji. Frawley (1994) je omenil, da so stari rišiji verjeli, "da brez mantre ni tantre". OM se uporablja kot mula-mantra, koren in začetek večine manter.

Indijska jogijska besedila pojasnjujejo, da je OM najpomembnejši simbol združitve Gospoda Šive z boginjo Šakti v tradiciji Tantre. Konjunkcija nasprotij v smislu moških in ženskih elementov prežema različne oblike tantre in ezoterične joge. Gospod Šiva predstavlja najpomembnejši moški princip, boginja Devi ali Šakti pa ženski princip (Wallis in Ellik, 2013).

Njihova obredna kombinacija se odraža v zlogu OM, kjer je prisotnost Nada-Shakti (Devi) z Bindujem (Shiva) predstavljena s polmesecem oziroma s piko nad OM (ॐ). Tantrični praktiki se ukvarjajo z obrednimi praksami, ki vključujejo mantre, katerih namen je doseči enotnost v kozmosu in znotraj telesa, kar se odraža v Kundalini jogi, kjer jogi poskuša prebuditi žensko kačo Kundalini na dnu hrbtenice, jo dvigniti skozi Čakre ali energijske centre v telesu in ga končno združi z moškim Šivo na temenu na vrhu glave (Padoux, 1990).

Začetne stopnje joge opisujejo potek moralnega razvoja, vključno z načeli nenasilja, celibata in resnicoljubnosti, vendar inštruktorji joge tudi poučujejo različne položaje in prakse, ki naj bi na koncu pripeljali posameznika v stanje mokše ali osvoboditve. Kot del tega procesa je modrec Patanjali v Yoga-Sutri predpisal prakso petja OM kot koristno sredstvo za osredotočanje pozornosti na Išvaro, Gospoda vesolja.

Mantra OM v sangiti in klasični glasbi

Indijska glasba je v sanskrtu znana kot sangita in je od začetka zapisane zgodovine na različne načine prepletena s hinduizmom. Zato ne preseneča, da ima zlog OM trajno povezavo z glasbenim izvajanjem. Tako vokalna kot inštrumentalna glasba imata pomembno vlogo v verski misli in praksi. Glasbeni zvok v Indiji je povezan z istimi starodavnimi teološkimi in filozofskimi koncepti kot pesmi in mantre (Raghavan, 1978).

Sanskrtske glasbene razprave razglašajo, da vsa glasba izvira iz OM in se raztopi v OM. OM je zvočni izraz Nada-Brahmana (Boga kot božanskega zvoka), »zvočnega absoluta«, ki je tudi temelj glasbe. Zato se vse nabožne ali klasične pesmi v domovih in templjih začnejo z izgovorjavo osnovne note ali tonike v obliki OM. Petje OM je upodobljeno kot enakomeren zvok, podoben brnenju, na tonični noti, ki je primerna za pevčev vokalni obseg. Na koncertih indijske klasične glasbe pevci po začetnem OM zvok razširijo tako, da vključijo celotno paleto not, ki so pomembne za določeno rago ali melodično formulo, uporabljeno v pesmi ali skladbi (Beck 2009).

Hinduizem je sprejel božanski zvok OM kot obliko »Absoluta«, znanega kot »Brahman« skozi koncept Nada-Brahmana, sestavljenega iz Nada-Shakti (zvočna energija) in Brahmana (Božanski Absolut).

Starodavna glasba in božanstvo

Glasbeni zvok v Indiji je povezan s starodavnimi teološkimi in filozofskimi koncepti petja in mantre. Bharata Muni je bil starodavni indijski teatrolog in muzikolog, ki je napisal Natya Shastra, teoretično razpravo o starodavni indijski dramaturgiji in histrioniki, zlasti o sanskrtskem gledališču.

Ley (2000) je poudaril, da Bharata velja za očeta indijskih gledaliških umetniških oblik. Nāṭya Śāstra (sanskrt: नाट्य शास्त्र, Nāṭyaśāstra) je sanskrtsko besedilo o uprizoritvenih umetnostih. Besedilo je pripisano modrecu Bharata Muniju, njegova prva popolna kompilacija pa sega med 200 pr. n. št. in 200 n. š., vendar se ocene razlikujejo med 500 pr. n. št. in 500 n.

Indijska klasična glasba je obsežna tema, zato je v tem članku ni mogoče povzeti. Vendar je bila klasična glasba v starih časih znana kot Gandharva Sangīta ('nebeška glasba'). Hindujska tradicija je sprejela božanski zvok kot obliko Absoluta, znanega kot Brahman, skozi koncept Nāda-Brahman (zvok kot Bog), sestavljen iz NādaŚakti (zvočna energija) in Brahman (božanski Absolut). Nebeški izvajalci Gandharve (starodavne glasbe) so bili znani kot Gandharve, razred moških pevcev in bogov, ki jih je vodil Nārada, mitski sin Brahme, ki je prebival v nebesih, vendar je bil sposoben potovati po vsem vesolju (Das; 2015; Beck, 2009).

Gandharve so bili moški naravni duhovi, za katere so verjeli, da imajo vrhunske glasbene sposobnosti. Spremljale so jih njihove žene, plešoče Apsare, s Kinnarami na glasbilih. V hindujski ikonografiji so Gandharve pogosto prikazani kot pevci na dvoru bogov. Do trinajstega stoletja so glasbo preprosto imenovali Sangita ali Gita in jo povezovali s hindujskimi bogovi in ​​boginjami. Sangita (dobro oblikovana pesem) ima tri dele: vokalno glasbo, instrumentalno glasbo in ples (Prajnananda, 1963).

Gandharva Sangīta ali preprosto 'Gandharva' je bila dvorna ali kraljeva dvojnica starodavne vedske Sāma-Gāne, ki je dobila svojo polno obliko v klasičnem obdobju sanskrtske drame, kot je opisano v Nāṭya-Śāstra in Dattilam. Kasneje se je ples ločil od glasbe (Beck, 2009). Podobno so bile v grški mitologiji muze božanstva, ki so dajale navdih za umetniške dejavnosti. Menijo, da muze niso le zabavale bogov, ampak so navdihovale tudi ljudi (Aris, 2014).

Verjame se, da so se ljudje, ki so v starih časih izvajali bhakti jogo (petje mantre in hvaljenje Boga), lahko povezali z božanskim, vendar je bilo vedno vprašanje, kako točno jim je to uspelo.

Glasba in transcendenca

Verjame se, da ima glasba transcendentalne lastnosti (Lefevre, 2004) in verjetno se zato glasba uporablja pri verskih bogoslužjih v različnih kulturah. Verjame se, da imajo tisti, ki ustvarjajo glasbo, božji dar, njihova glasba pa je darilo tistim, ki poslušajo njihovo glasbo. Glasba poudarja več vrst informacij o ustvarjalcih ali izvajalcih, kot so njihovo razpoloženje, biokemija, notranji ritmi ali organi in celo način njihove fizične zgradbe (Perrett, 2004).

V šestdesetih letih 1960. stoletja je Maslow menil, da je spremenjeno stanje zavesti značilnost vrhunske izkušnje z uporabo izraza 'enotna zavest' (Maslow, 1964, str. 68). Harrison in Loui (2014) sta poudarila, da je v zadnjem času več raziskovalcev interpretiralo intenzivne glasbene izkušnje (IME) kot spremenjena stanja zavesti (npr. Becker, 2004; Gabrielsson, 2011). Vendar pa zaradi različnih znanstvenih žarišč povezava med IME in spremenjenimi stanji zavesti ni takoj očitna, kljub dejstvu, da ljudje na različnih koncih sveta doživljajo te vrhunske izkušnje.

Gabrielsson (2011) ponuja širok kvazi-fenomenološki okvir za razumevanje transcendentnega ali psihofiziološkega trenutka glasbene izkušnje, tako da te trenutke opredeli kot »močno izkušnjo z glasbo (SEM)«, ki ohlapno temelji na Maslowjevi izkušnji vrhunca« (Maslow, 1962). Gabrielssonova študija poudarja, da bi oseba, ko doživi psihofiziološke izkušnje, imela solze (24 % udeležencev), mrzlico/drgetanje (10 %) in piloerekcijo ali kurjo kožo (5 %). O podobnih izkušnjah poročajo ljudje, ki prakticirajo Bhakti jogo, kot je omenjeno v Bhagavat Giti.

Najbolj priljubljeni izrazi v akademskem in popularnem diskurzu, ki so povezani z glasbeno izkušnjo, so: mrzlica, vznemirjenje, kožni orgazem in drhtanje, ki se pogosto uporabljajo izmenično (Grewe et al., 2007; Huron in Margulis, 2011; Harrison in Loui, 2014). ). Medtem ko si izraza mrzlica in vznemirjenje prizadevata identificirati pomembne in lahko preizkušljive dele transcendentnih trenutkov, ki so na voljo, oba trpita zaradi pomanjkanja operativnega in institucionalnega konsenza.

Izraz »kožni orgazem« se v akademski literaturi ne uporablja veliko zaradi njegove zapletene povezave s spolno konvencijo. Kožni orgazem se nanaša na prijeten občutek v različnih delih našega telesa, ki je odvisen od naših okoliščin ali indukcije in ima podobne senzorične, ocenjevalne in učinkovite biološke in psihološke komponente kot spolni orgazem (Mah in Binik, 2001). Kljub edinstveno natančnemu opisu spektra glasbeno povzročenih čustvenih pojavov (Panksepp, 1995) je bil izraz diskvalificiran in redko uporabljen.

Po drugi strani pa je »Frisson« opisan kot »prijeten občutek mravljinčenja«, privzdignjene telesne dlake in kurje meso (Huron in Margulis, 2011, str. 591). »Frisson« je morda najbolj natančen in uporaben izraz, ker združuje čustveno intenzivnost s preverljivimi taktilnimi občutki, ki niso lokalizirani na nobenem določenem predelu telesa. Blood in Zatorre (2001) nadalje navajata, da se iste nevronske poti uporabljajo, ko človek uživa v hrani, seksu ali transcendentnih psihofizioloških trenutkih glasbene izkušnje.

Vsi smo izkusili te trenutke bodisi z izgovarjanjem manter, vadbo Bhakti joge, med petjem pesmi in celo ob poslušanju melodičnih skladb naših najljubših pevcev. Ali človek doživi ta vrhunec, je vprašanje za posameznike.

Glasba in človeški možgani

Nevromuzikologija ponuja okno v preučevanje možganov in njihove plastičnosti. Nevromuzikologija se nanaša na usklajevanje med človeškim živčnim sistemom in načini interakcije z glasbo (Roehmann, 1991). Glasbeni zvok ali kateri koli zvok pride v naše telo po označeni poti, nato pa nam možgani omogočijo ustvarjanje, zaznavanje in uživanje v glasbi, dejanje doživljanja glasbe pa je koristno za cerebralni razvoj (Lewis, 2002; Patel, 2008).

Čelni reženj naših možganov konstruira jezik in glasbo, drugi deli naših možganov pa obravnavajo povezane vidike jezika in obdelujejo glasbo (Patel, 1998). Več študij (Wang in Agius, 2018; Hickok, 2003; Overy, 2004; Mula, 2009) je poudarilo, da se jezik in glasba v možganih zlahka razlikujeta.

Wang in Agius (2018) sta poudarila različna področja, vključena v nevroznanost glasbe, skupaj s posodobitvami iz nedavnih člankov.

Tabela 2: Različna področja možganov, vključena v nevroznanost glasbe
[Prirejeno po Wang in Agius (2018)]

Povezava glasbe in čustev je znana. Različne vrste glasbe, kot so žalostna, čustvena ali romantična glasba, vzbujajo različna čustva (Cooke, 1959). Meyer (1956) je preučeval glasbo, zlasti s čustvenega vidika, in poudaril, da glasba vzbuja občutke in s tem povezane fiziološke odzive, ki jih je zdaj mogoče izmeriti.

Glasba lahko aktivira naše spomine in prebudi naša čustva in zato je verjetno glasba pomirila človeško dušo (Molnar-Szakacs, 2006). Glasba je mnogim izmed nas dodatno pomagala pri okrevanju od anksioznosti, depresije in pogosto slabega razpoloženja (Mula, 2009). To se zgodi, ker je med petjem, igranjem glasbil ali poslušanjem glasbe vključenih več področij naših možganov. Čeprav je torej glasba morda videti kot ena sama dejavnost, a kompleksna z vidika možganov, ker se aktivira vsaj 18 področij naših možganov, kar imenujemo hierarhično strukturirano zaporedje (Wang in Agius, 2018; Perrett, 2004; Weinberger, 2004) .

Tabela 3: Možgani, glasba, čustva in spomin
[Prirejeno po Wang in Agius (2018)]

Več študij (Koelsch, 2010; Levinson, 2000; Juslin in Västfjäll, 2008) potrjuje, da formalna praksa glasbe povzroči opazne spremembe v funkcionalni strukturi določenih predelov možganov (cerebeluma, corpus callosum, motoric cortex, planum temporale). ). Obstajajo tudi druge študije (Bever in Chiarello, 1974; Kimura, 1995; Koelsch, 2005), ki potrjujejo, da vadba glasbe povzroči več sprememb v cerebralnem sistemu glasbenikov.

Zdi se, da je glasba telovadba za vse možgane; medtem ko je naša desna polobla povezana z naravnim dogajanjem v glasbi, ki je povezano z melodijo in tembrom; po drugi strani pa je leva hemisfera povezana z ritmom in analitičnimi vidiki. To so pokazale tudi študije fMRI, ki so prav tako odkrile, da imajo usposobljeni glasbeniki določene posebnosti (Bever in Chiarello, 1974; Koelsch, 2005). Glasba kot terapija ni razširjena, kljub temu, da podatki raziskav jasno kažejo na biokemične spremembe v možganih, ki vključujejo tudi povečan dopaminergični prenos (Sutoo in Akiyama, 2004).

Študija Sarkamo et al (2008), ki je bila izvedena na bolnikih z možgansko kapjo, je pokazala, da so osebe, ki so poslušale svojo najljubšo glasbo vsaj eno uro na dan, pokazale izboljšanje pozornosti in razpoloženja (Sarkamo et al., 2008). Programi glasbene terapije imajo podoben ugoden učinek na anksioznost in depresijo pri bolnikih, ki so bili hospitalizirani zaradi možganskih lezij, povzročenih s travmo (Guétin et al, 2009). Pri starejši populaciji lahko poslušanje glasbe ublaži izgubo sluha, olajša razumevanje in upočasni kognitivni upad (Alain et al, 2014).

Razprava in sklep

Očitno je, da so se starodavni indijski učenjaki dobro zavedali koristi prakticiranja manter, čeprav so v vedskem obdobju mantre peli okoli svetega ognja, z razvojem civilizacije v Indiji pa je prevzelo obliko bhakti joge, ki poje hvalnico božansko in dandanes imamo različne (klasično, ljudsko glasbo, filmi, indijski/zahodni rock in pop) oblike glasbe.

Študija poudarja, da se starodavni indijski učenjaki niso zmotili, ko so izjavili, da je naše telo posoda za manifestacijo "zvoka", ki je znan kot Nada Brahman (Bog kot božanski zvok), naš glas pa deluje kot dostopna točka za glasbo.

Starodavni rišiji (starodavni indijski učenjaki) so skozi Upanišade poudarjali, da je sveti zlog Om prvinski zvok, iz katerega izhajajo vsi drugi zvoki in stvaritev. Je podlaga za vse fonetične tvorbe. Izgovor Om, sestavljen iz treh črk A, U in M, zajema celoten proces artikulacije. Je kot zvok gonga, ki se postopoma zoži do točke in se zlije s tišino. Tisti, ki doseže Om, se zlije z Absolutom (Kumar et al, 2010).

Potrjeno je, da so človeški možgani in živčni sistem povezani tako, da razlikujejo glasbo od hrupa in se odzivajo na ritem in ponavljanje, tone in melodije. Vsi ljudje se rodimo s prirojeno zmožnostjo za glasbo in vsi imamo to vgrajeno biološko vezje, zaradi katerega nam je naravno všeč glasba ali pa jo proizvajamo; vendar je biološko vezje učinkovitejše pri tistih, ki izvajajo in producirajo glasbo, v primerjavi z drugimi.

Študija tudi poudarja, da imajo glasbeniki, ki se redno ukvarjajo z glasbo, velike možgane, kar podpira tudi trditev, da imajo lahko velike možgane tudi ljudje, ki so redno ponavljali mantre ali kot del svojega poklica. Transcendenco ali božanskost doživljamo skozi naše možgane in več znanstvenih študij zdaj potrjuje, da so naši možgani plastični, ta študija pa poudarja, da se lahko mantre in glasba uporabljajo kot orodje.

Očitno je, da glasba izboljšuje človekovo zdravje in učinkovitost, zato je glasba povezana z anksiolitičnimi in analgetičnimi lastnostmi in se danes uporablja v številnih bolnišnicah za pomoč bolnikom pri sprostitvi in ​​lajšanju ali lajšanju bolečin, zmedenosti in tesnobe. Mantre in glasba lahko sprožijo spomine ali prebudijo čustva in okrepijo naše socialne izkušnje. Ko pojemo ali poslušamo dobro solo glasbo, imamo vsi prijetno mravljinčenje, dvignjene dlake po telesu in kurjo kožo (frisson).

Mnogi med nami morda nismo izurjeni pevci ali nimamo možnosti, da to postanemo, vendar imamo zagotovo vsi v sebi biološko vezje, ki nam omogoča petje nekaj manter – to lahko potisne naše biološko vezje, kar lahko spremeni plastičnost naših možganov in izboljša naše Kakovost življenja. Vendar pa je ena pomembna točka, ki jo je treba imeti v mislih med petjem mantre, izgovorjava samoglasnikov (svar) in soglasnikov (varna).

Starodavni indijski učenjaki so verjeli, da pravilna izgovorjava manter (zvok) in vera ali namen, s katerim so te mantre izrečene, prinaša želene blagodejne učinke na meditatorje, za katere sem prepričan, da jih bo znanost v prihodnosti dohitela.

***

(Opomba urednika: ta članek ni strokovno pregledan)

***

Avtor: Dr Dinesh Bist SFHEA (London)
E-pošta avtorja: dineshbist@hotmail.com

Stališča in mnenja, izražena na tem spletnem mestu, so izključno avtorjev(-ov) in drugih sodelavcev(-ov), če obstajajo.

***

Reference:

• Alain C., Zendel BR, Hutka S., Bidelman GM (2014). Zmanjšanje hrupa: koristi glasbenega treninga za starajoče se slušne možgane. Poslušaj. Res. 308, 162–173 10.1016/j.heares.2013.06.008
• Arias, M. (2014) Glasba in možgani: nevromuzikologija, nevroznanosti in zgodovina, vol.2 (4), str;149-155.
• Bist, D. (2019) Raziskovanje potenciala človeškega telesa in možganov za sinhronizacijo z zemeljsko elektromagnetno resonanco in Schumannovo resonanco, International Journal of Hinduism & Philosophy (IJHP, http://www.bgrfuk.org/
• Beck, GL (1994) Variacije na vedsko temo: Božanska imena v mantri Gayatri, Journal of Vaishnava Studies, vol. 2 (2), str; 47-58.
• Beck, GL (2009) Zvočna teologija: Hinduizem in sveti zvok (Študije primerjalne religije): University South Carolina Press. Becker, J. (2004) Deep Listeners: Music, Emotion, and Trancing, Bloomington, IN: Indiana University Press.
• Becker, J. (2004) Deep Listeners: Music, Emotion, and Trancing, Bloomington, IN: Indiana University Press.
• Bever, TG in Chiarello, RJ (1974) Cerebralna dominacija pri glasbenikih in neglasbenikih, Science, vol. 185, str; 537-539.
• Bhaktivedanta, SAC (1972-1989) Trans. Srimad-Bhagavatam, New York in Los Angeles: Bhaktivedanta, Book Trust.
• Blood, AJ in Zatorre, RJ (2001) Izjemno prijetni odzivi na glasbo so povezani z aktivnostjo v možganskih regijah, ki so vpletene v nagrajevanje in čustva. Proc. Natl. Akad. Sci, vol. 98, str; 11818– 11823.
• Bryant, EF in Patton, LL (2005) Indoarijski spor: dokazi in sklepanje v indijski zgodovini, New York: Routledg.
• Chnimayananda, S. (2017) Mandukya Upanishada z Gaudapadovo Karika, Central Chinmaya Mission Trust, Chinmaya Prakashan, Mumbai Indija.
• Chinmayananda, S. (1974) Discourses on Taittiriya Upanishad, založnik: Chinmaya Publications Trust, ASIN: B0000D5P54
• Cooke D. (1959) Jezik glasbe. Oxford: Oxford University Press.
• Cromie, WJ (2001) »Glasba v možganih: Raziskovalci raziskujejo biologijo glasbe« Harvard Gazette, Univerza Harvard.
• Das, S. (2015) Indijska dramaturgija: zgodovinski pogled na Bhartiya Natyashastra, An International journal Referred e-journal of Literacy Exploration ISSN 2320 -6101.
• Dudeja, JP (2017) Znanstvena analiza meditacije na podlagi mantre in njenih blagodejnih učinkov: pregled, International Journal of Advanced Scientific Technologies in Engineering and Management Sciences, vol. 3 (6).
• Easwaran, E. (2007) The Upanishads, Nilgiri Press, Blue Mountain Center of Meditation, Kanada.
• Frawley, D. (1994) Tantric Yoga and the Wisdom Goddesses: Spiritual Secrets of Ayurveda, Lotus Press USA, Passage Press Salt Lake City Utah.
• Gabrielsson, A. (2011) »Močne izkušnje z glasbo«, v Handbook of Music and Emotion: Theory, Research, New York: Oxford University Press, str. 547–574.
• Gambhirananda, S. (2009) Chandogya Upanishada – S komentarjem Shankaracharye, Založnik: Advaita Ashrama; 6. izdaja, ISBN-10: 8175051000, ISBN-13: 978-8175051003.
• Gambhirananda, S. (2010) Prasna Upanishada - S komentarjem Šankaračarje, Založnik: Advaita Ashrama, Indija ISBN-10: 8175050233, ISBN-13: 978-8175050235.
• Gambhirananda, S. (2010) Katha Upanishada s komentarjem Shankaracharye, Založnik: Advaita Ashrama, Indija; 2. izdaja, ISBN-10: 8185301336, ISBN-13: 978-8185301334.
• Gambhirananda, S. (2010) Mandukya Upanishada - S komentarjem Šankaračarje, Založnik: Advaita Ashrama, Indija, ISBN-10: 8175050993, ISBN-13: 978-8175050990.
• Gerety, FMM (2015) This Whole World is OM: Song, Soteriology, and the Emergence of the Sacred Syllable, Ph.D. disertacija, Univerza Harvard.
• Gold, BP, Frank, MJ, Bogert, B. in Brattico, E. (2013) Prijetna glasba vpliva na učenje z okrepitvijo glede na poslušalca, Front Psychology, vol. 4 (541).
• Guétin, S., Portet, F., Picot, MC, Pommié, C., Messaoudi, M., Djabelkir, L., Olsen, AL, Cano, MM, Lecourt, E., in Touchon, J. (2009) Vpliv glasbene terapije na anksioznost in depresijo pri bolnikih z demenco tipa Alzheimerjeve bolezni: randomizirana, kontrolirana študija, demenca ter geriatrične in kognitivne motnje, spletni raziskovalni članek, Dement Geriatr Cogn Disord 2009; 28:36–46. (DOI: 10.1159/000229024)
• Grewe, O., Nagel, F., Kopiez, R. in Altenmüller, E. (2007) Poslušanje glasbe kot poustvarjalni proces: fiziološki, psihološki in psihoakustični korelati mrzlice in močnih čustev, Music Percept, vol. 24, str; 297–314.
• Gridley, M. (2006) Ali zrcalni nevroni pojasnjujejo napačno pripisovanje čustev v glasbi? Percept Mot Skills, vol. 102, str; 600-602.
• Harrison, L. in Loui, P. (2014) Vznemirjenje, mrzlica, drhtenje in kožni orgazmi: proti integrativnemu modelu transcendentnih psihofizioloških izkušenj v glasbi, vol. 5. (790. člen).
• Hickok, G. (2003) Auditorno-Motor Interaction Revealed by fMRI: Speech, Music, and Working Memory in Area Spt music and emotion, Journal of Cognitive Neuroscience, vol. 15, str; 673-682.
• Huron, D. in Margulis, EH (2011) »Glasbena pričakovanja in vznemirjenja« v, Handbook of Music and Emotion: Theory, Research, Applications, (str; 575–604) New York: Oxford University Press.
• Jourdain R. (1998) Glasba, možgani in ekstaza: Kako glasba zajame našo domišljijo, New York, NY, ZDA: Avon Books.
• Juslin, PN, in Västfjäll, D. (2008) Čustveni odzivi na glasbo: potreba po upoštevanju osnovnih mehanizmov. Vedenje, Brain Science, vol. 31, str; 559–575.
• Kimura, D. (1964) Levo-desne razlike v zaznavanju melodij, QJ Exp Psychol, vol. 16, str; 355-358.
• Kochhar, R. (2000) Vedsko ljudstvo: njihova zgodovina in geografija, New Delhi: Orient Longman.
• Krishnananda S (1951) Mundaka Upanishada, Dosegljivo na: https://www.swamikrishnananda.org/mundaka_0.html [Dostopano jan. 2020].
• Koelsch, S. (2005) Nevronski substrati procesne sintakse in semantike v glasbi, Curr Opin Neurobiology, vol. 15, str; 207-212.
• Koelsch, S. (2010) Na poti k nevronski osnovi čustev, ki jih povzroča glasba, Trends Cognitive Science, vol. 14, str; 131– 137.
• Koelsch, S. (2014) Možganski korelati čustev, ki jih povzroča glasba, Nat Rev Neuroscience, vol. 15, str; 170-180.
• Kumar, S., Nagendra, HR, Manjunath, NK, Naveen, KV in Telles, S. (2010) Meditacija o OM: pomen iz starodavnih besedil in sodobne znanosti, International Journal of Yoga, vol. 3 (1), str; 2-5.
• Lefevre, M. (2004). Igra z zvokom: terapevtska uporaba glasbe pri neposrednem delu z otroki. Socialno delo otroka in družine, 9, 333-345.
• Levinson, J. (2000) Musical frissons, Rev. Fr. Etud. Am, vol. 86, str; 64–76.
• Lewis, PA (2002) Glasbeni umi, trendi kognitivne znanosti, vol. 6, str; 364-366.
• Ley, G. (2000) Aristotelova poetika, Bharatamunijeva Natyasastra in Zeamijeve razprave: teorija kot diskurz: azijski gledališki časopis, let. 17, št. 2 (jesen, 2000), str. 191-214 Založnik: University of Hawai'i Press Stabilni URL: http://www.jstor.org/stable/1124489 Dostop: 16. 02. 2020
• Madhavananda, S. (1950) Brhadaranyaka Upanihsad, 3. izdaja, Advaita Ashram, Mayavati, Almora, Himalaja, Indija, Dosegljivo na: http://www.holybooks.com/wpcontent/uploads/Brihadaranyaka-Upanishad.pdf.
• Mah, K. in Binik, YM (2001) Narava človeškega orgazma: kritičen pregled glavnih trendov, Clinical Psychology Review, vol. 21, str; 823–856.
• Maslow, AH (1962) Lekcije iz vrhunskih izkušenj, Journal of Humanistic Psychology, vol. 2, str; 9–18.
• Maslow, AH (1964) Religions, values, and peak-experiences, Columbus: Ohio State University Press.
• Merchant, H. in Averbeck, BB (2017) Računalniška in nevronska osnova ritmičnega merjenja časa v medialni premotorni skorji, Journal of Neuroscience, vol. 37, str; 4552-4564.
• Meyer, LB (1956) Čustva in pomen v glasbi, Chicago, The University of Chicago Press.
• Miles, SA, Rosen, DS in Grzywacz, NM (2017) Statistična analiza razmerja med harmoničnim presenečenjem in prednostjo v popularni glasbi, spredaj. Hum. Nevroznanost, let. 11 (263).
• Molnar-Szakacs I, Overy K: Glasba in zrcalni nevroni: od gibanja do 'e'motiona. SocCogn Affect Neurosci 2006; 1:235-41
• Mula, M. (2009) Trimble MR: Glasba in norost: nevropsihiatrični vidiki glasbe, Clinical Med, vol. 9, str; 83-86.
• Oldenberg, H. (1988-1894) The Religion of the Veda, angleški prevod iz originalne nemščine, Shridhar B. Shrotri, Delhi: Motilal Banarsidass.
• Olivelle, P. (1996) Oxfordova svetovna klasika Upanishad, Cox & Wyman Ltd, Reading, Berkshire, GB.
• Overy, K., Norton. AC, Cronin, KT, Gaab, N., Alsop, DC, Winner, E. in Schlaug, G. (2004) Obdelava slikovne melodije in ritma pri majhnih otrocih, Neuroreport, vol. 15, str; 1723-1726.
• Padoux, AV (1990) Koncept besede v izbranih hindujskih tantrah, Albany, NY: SUNY Press.
• Panksepp, J. (1995) Čustveni viri »mrazenja«, ki ga povzroča glasba, Music Percept, vol. 13, str; 171–207.
• Patel, AD (2008) »Glasba kot transformativna tehnologija uma,« v zborniku simpozija na Music: Its Evolution, Cognitive Basis, and Spiritual Dimensions, Cambridge.
• Perret, D. (2004) Korenine muzikalnosti: o nevro-glasbenih pragovih in novih dokazih za mostove med glasbenim izražanjem in notranjo rastjo, Raziskave glasbenega izobraževanja, vol. 6, str; 327-342.
• Prajnanananda, S. (1963) Zgodovina indijske glasbe – prvi zvezek: starodavno obdobje, Sri Ramakrishna Math, 2. izdaja.
• Raghavan, V. (1978) Glasba v sanskrtski literaturi, National Center for the Performing Arts, Quarterly Journal, vol. 7 (4), str; 17–38.
• Rauschecker, JP (2014) Ali je v vaši glavi magnetofon? Kako možgani shranjujejo in pridobivajo glasbene melodije, Front Syst Neuroscience, vol. 8 (149).
• Rauscher, FH, Shaw, GL in Ky, KN (1995) Poslušanje Mozarta krepi prostorsko-časovno razmišljanje: proti nevrofiziološki osnovi, Neurosci Lett, vol. 185, str; 44-47.
• Roehmann, FL (1991) Vzpostavljanje povezave, Music Educator's Journal, vol. 77, str; 21-25.
• Salimpoor, VN, Zald, DH, Zatorre, RJ, Dagher, A. in McIntosh, AR (2015) Napovedi in možgani: kako glasbeni zvoki postanejo nagrajujoči, Trends Cogn Science, vol. 19, str; 86-91.
• Sarkamo, T., Tervaniemi, M., Laitinen, S., Forsblom, A., Soinila, S. in Mikkonen, M. (2008) Poslušanje glasbe izboljša kognitivno okrevanje in razpoloženje po možganski kapi srednje možganske arterije, Brain, vol. 131, str; 866-876.
• Schlagintweit Emil 2019. Slika Wikimedia- Om Mani Padme Hum. Na voljo na spletnem naslovu https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/76/Priere-6-syllabes-Om-Mani-Padme-Hum.jpghttps://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/76/Priere-6-syllabes-Om-Mani-Padme-Hum.jpg Accessed on 06 May 2020.
• Schlaug, G., Norton, A., Overy, K. in Winner, E. (2005) Učinki glasbenega usposabljanja na otrokove možgane in kognitivni razvoj, Ann NY Acad Science, vol. 1060, str. 219-230.
• Sharma, SA (2011) Celostna znanost Yajna, Shantikunj, Haridwar.
• Stewart, L. (2005) Nevrokognitivni pristop k branju glasbe, Ann NY Acad Science, vol. 1060, str;377-386.
• Sutoo, D. in Akiyama, K. (2004) Glasba izboljša dopaminergično nevrotransmisijo: prikaz, ki temelji na učinku glasbe na uravnavanje krvnega tlaka, Brain Res, vol. 1016, str. 255-262.
• Thomas, S. in Shobini, LR (2018) Učinek meditacije Gayatri Mantra na meditacijske naivne subjekte: pilotna študija EEG in fMRI, The International Journal of Indian Psychology, vol. 3 (2).
• Walis, DC in Ellik, E. (2013) Tantra Illuminated: The Philosophy, History and Practice of Timeless Tradition, 2nd Edition.
• Wang S. in Agius M. 2018. NEVROZNANOST GLASBE; PREGLED IN POVZETEK. Psihiatrija Danubina, 2018; vol. 30, dop. 7, str. 588-594. Na voljo na spletnem naslovu http://www.psychiatria-danubina.com/UserDocsImages/pdf/dnb_vol30_noSuppl%207/dnb_vol30_noSuppl%207_588.pdf/
• Weinberger, NM (2004) Glasba in možgani, Scientific American, vol. 291, str; 88-95.
• Zatorre, RJ, Chen, JL in Penhune, VB (2007) Ko možgani predvajajo glasbo: slušno-motorične interakcije pri zaznavanju in produkciji glasbe, Nat Rev Neuroscience, vol. 8, str; 547-558

***